Datum: 22 september 2020

V kamniti kraški pokrajini si človek prizadeva živeti in preživeti že tisočletja.

V kamniti kraški pokrajini si človek prizadeva živeti in preživeti že tisočletja. Naravno okolje, kjer je kamna preveč, prsti in vode pa premalo, obdeluje in ga spreminja v kmetijsko, gozdnato in bivalno okolje. S kamnitega površja je odstranjeval kamenje in ga zlagal v zidove, škarpe, kale, ledenice, apnenice, vodnjake, hiške, staje in kamnita znamenja.

Zbiral je rodovitno prst in jo uporabil za njive, vrtove in vinograde. Obdeloval je dna vrtač v bližini doma pa tudi daleč stran na kraških planotah. Rdečo zemljo v dolinah je ogradil z zidovi (ograde), da jo je zaščitil pred burjo in drugimi nevarnostmi. Gozdove na krasu je izsekaval in jih spreminjal v pašnike. Tropom kraških ovc je dajala skromno pašo sprana zemlja v razpokah in špranjah na razbrazdanem površju.

Toda trdoživi kraški človek ni odnehal – znova je posadil drevesa na gole krčevine in kamnite njive prekril z zemljo – da bi preživel. In človek na krasu živi, se prilagaja občutljivemu kraškemu okolju, ga tudi neprimerno spreminja, predvsem pa ponosno ohranja njegovo prepoznavno dediščino.