Datum: 07 avgust 2020

V gozdovih Zelenega krasa in Gorskega kotarja so ohranjene populacije vseh treh velikih zveri, volka, risa in medveda. Gozd je tudi idealen življenjski prostor številnih drugih živalskih vrst: jelena, srne, divjega prašiča, lisice, polhi, kune, podlasice. Pod vodstvom izkušenih vodnikov in poznavalcev divjih živali so v teh gozdovih organizirane posebne ture za opazovanje rjavega medveda v naravnem okolju in za ljubitelje fotografiranja narave in divjih živali.

Rjavi medved je kralj gozdov in naša največja zver. V večjem delu srednje in južne Evrope je bil sicer konec 19. stoletja močno zdesetkan, na nekaterih območjih pa celo iztrebljen. Danes se odnos ljudi do te velike zveri spreminja. Tako se v različnih delih Evrope veliko truda vlaga v projekte okrevanja populacij medveda. Na širšem območju Dinarskega gorstva so se medvedi ohranili zaradi ustreznega življenjskega okolja – širnih strnjenih gozdov na razgibanem in nepreglednem terenu visokega krasa in tudi naklonjenosti tukajšnjih ljudi do obstoja te vrste.  (več)

ŽIVLJENJE MEDVEDOV

Medvedi so samotarji, živijo vsak posebej in ne v skupinah kot npr. volkovi. Izjema je v času parjenja, ko sta samec in samica približno teden dni skupaj in se parita, druga izjema so samice z mladiči. Mladiči ostanejo z materjo večinoma leto in pol, tako da ima medvedka mladiče pri nas v Sloveniji običajno na vsaki dve leti. Nekatere medvedke polegajo prvič že pri treh letih. Na Aljaski in Skandinaviji imajo medvedke mladiče bolj po redko in prvič pri večji starosti. Medvedka mladiče polega okoli januarja, torej pozimi, ko je v brlogu. Mladič je celo leto z njo, pozimi gresta skupaj v brlog, naslednje leto je z njo vsaj do pomladi, ko se začne obdobje parjenja. Takrat se od nje loči in se po končanem obdobju parjenja lahko vrne ali pa ne.

Razpon v velikosti rjavega medveda je lahko precej velik. V povprečju se velikost giblje okrog 120 kilogramov pri odraslih samicah in 180 pri odraslih samcih.

Medved je posebnež med zvermi, saj pri njem ne gre za teritorialno vrsto. Večina zveri (npr. volkovi, risi) so teritorialne vrste in branijo svoje ozemlje pred sovrstniki. Na enem teritoriju tako ne bomo našli na primer dveh samcev risa. Enako je z volkovi, kjer trop brani ozemlje pred drugimi tropi. Medved ni teritorialen in ne brani svojega ozemlja pred drugimi medvedi. Zaradi tega se medvedi v prostoru prekrivajo, njihovi domači okoliši pa so različno veliki, pri nas od 10.000 do 140.000 hektarjev.

Kljub temu, da medvedi niso teritorialni, to ne pomeni, da živijo neodvisno eden od drugega. Opažamo, da so ves čas v stiku drug z drugim. Ta komunikacija ne poteka toliko z neposrednimi srečanji, predvsem je pomembna komunikacija preko vonjav. Za ta namen medvedi uporabljajo posebna drevesa – čohalna drevesa. Na teh drevesih medvedi s svojim drgnjenjem puščajo svoj vonj. Drugi medvedi, ki pridejo do tega mesta, po vonju prepoznajo, kateri medved je bil tam, njegov spol, ali je samica godna za parjenje - ta drevesa so neka vrsta facebook-a za medvede. Samci se postavijo na zadnje noge in »zaplešejo« ob tem drevesu. Svoj znak lahko pustijo tudi z grizenjem in praskanjem s kremplji.

PREHRANA

Medvedi so vsejedi, zaužijejo skoraj vse, kar najdejo v gozdu. Rastlinski del prehrane je najpomembnejši, če pa dobi hrano živalskega izvora, zaužije tudi to. Ker je precej velika žival, potrebuje veliko hrane, na dan okoli 10 kg. Ker se hranijo tudi z mrhovino, delujejo kot naravni čistilci. Z odlično razvitim vonjem mrhovino zavohajo na nekaj kilometrov in poskrbijo, da ta ne razpada predolgo v naravi. S tem skrbijo za preprečevanje raznašanja morebitnih bolezni.

Medvedi so zelo oportunistični pri iskanju hrane, kar pomeni da pridejo velikokrat tudi v stik s hrano človeškega izvora, kar pa vodi v nastanjanje konfliktov z ljudmi.

Prehrana medveda se spreminja glede na letni čas. Spomladi je glavni vir prehrane mrhovina – poginjene živali, ostanki plena risov in volkov. Poleti so za medveda najpomembnejša hrana žuželke, pri nas predvsem ose in mravlje. Medvedi gredo zaradi tega radi tudi na čebelnjake, vendar ne toliko zaradi medu, temveč predvsem zaradi čebelje zalege, ker so beljakovine za medvede pomembnejše od sladkorjev. V jesenskem času se mora medved čim bolj najesti, da si naredi maščobne zaloge za zimo. V Sloveniji je daleč najpomembnejši vir hrane jeseni žir in želod, temu sledi sadje. Posebnost medvedov v Sloveniji je, da jedo veliko koruze, ki jo dobijo na krmiščih.

ZIMSKI DREMEŽ - BRLOG

Medvedi v zimskem času ne bi našli toliko hrane, kot bi potrošili energije za njeno iskanje. Predvsem zato si poiščejo brlog in v njem »prezimijo«. V Sloveniji medvedi ostanejo v brlogu manj časa kot v drugih državah, kar je v največji meri posledica velike dostopnosti hrane na krmiščih pozimi, v manjši meri pa na dolžino zimskega dremeža vpliva tudi otoplitev. Pri nas je brlogov zelo veliko, saj je zaradi kraškega terena ogromno jam in spodmolov, ki jih medvedi uporabljajo za zimsko spanje. Medved gre v isti brlog načeloma samo enkrat.

 

ZNAKI PRISOTNOSTI MEDVEDA V NARAVI

Tudi če medveda v živo ne bomo videli, smo lahko navdušeni že nad znaki prisotnosti medveda v naravi . Ti znaki so lahko različni: stopinje, iztrebki, ležišča, praske in dlake na drevesih, brlogi. Medvedovo prisotnost je lahko prepoznati.

Stopinje so različne za sprednje in zadnje šape – sprednja šapa ima blazinico širšo kot daljšo, zadnja taca pa je zelo podobna človeški nogi, saj medved hodi enako kot ljudje, s peto na tleh. Včasih najdemo samo odtise zadnjih tac, kar pa ne pomeni, da hodi medved po zadnjih nogah, ampak običajno stopi z zadnjo nogo v odtis prve šape. Zanimivo je tudi to, da lahko na podlagi velikosti šape ocenimo, kako velik je bil medved.

Iztrebki nam povedo, kaj je medved jedel in se razlikujejo glede na obdobje leta. Spomladi so medvedji iztrebki temne barve. Na površini so črni, znotraj pa je zelen, ker se medved večinoma prehranjuje s travo in šaši. Jeseni je iztrebek rjavo-oranžen zaradi žira. Ko se medved hrani z mrhovino je v njem veliko dlake in ga najlažje zamenjamo z iztrebki npr. volkov. Pri temu se je potrebno zanašati na velikost (če je klobasa široka 4 cm in več gre na medveda). Iztrebki vsebujejo tudi različna semena, na podlagi katerih se da določiti vrsto sadja, ki ga je jedel medved.

Pri nas je cca. 70 % brlogov kraških jam. Po svetu si medvedi sami kopljejo brloge, pri nas pa imamo veliko jam. NI nujno, da so brlogi jame, lahko so tudi spodmoli (previsi), lahko pa so tudi v vegetaciji, na primer v gostem smrečju (cca. 5%). Vhodi so lahko zelo majhni (povprečna širina je 50 cm), takšne imajo rajši. To je pomembno tudi zaradi tega, ker pride do manjše izmenjave zraka iz brloga in zunanjosti, tako da izgubljajo manj toplote. Včasih gredo tudi par 10 metrov globoko v notranjost (običajno sicer manj), v njem naredijo gnezdo iz maha, smrečja, trave…

Povzeto po predavanju Miha Krofel (Biotehniška fakulteta UL)