Datum: 30 avgust 2022

Raziskujte prazgodovinska gradišča, katerih gradnja je še danes ovita v tančico skrivnosti.

Na kolesu spoznavajte znamenita gradišča Komenskega kroga in izjemno kulturno dediščino ljudstev, ki so tu živeli 2500 let pred našim štetjem. Eno najbolj slikovitih in raziskanih je Debela griža pri Volčjem Gradu. Sledi vas Zagrajec in arheološko najdišče Brith, vas Sveto pri Komnu in arheološko najdišče Martinišče, naprej Temnica in arheološko najdišče Sv. Ambrož, Škrbina in arheološko najdišče Lipovnik ter Branik in grad Rihemberk.

Vsa ta gradišča s suhozidnimi obzidji so bila grajena na za to prilagojenih naravnih vzpetinah, ki so si sledile v razmaku treh do štirih kilometrov, ter tako oblikovala svojstveno kulturno krajino. Gradišča so  najmogočnejši pričevalec predrimske preteklosti naših krajev. Njihova kultura, ki je trajala več kot tisočletje pa se je končala z rimskim osvajanjem.

Komenski krog je dolg skoraj 62 kilometrov, primeren pa je za kolesarje, ki imajo že nekaj kondicije.

Namig - na Gradu Štanjel, v eni od najstarejših pa tudi najlepših kraških vasi, si privoščite prazgodovinsko mineštro, ki jo postrežejo v avtentični prazgodovinski skledici. Ponazarja pa dejansko jed, ki so jo jedli v času obstoja gradišč. Povprašajte tudi za šilce sadnega vina, glede na arheološke najdbe naj bi namreč na Krasu pridelovali vino že krepko pred prihodom Rimljanov.

Ljubitelji arheologije pa ne pozabite vznemirljivega dejstva, da se na tem prostoru prazgodovinskih gradišč pretakajo sledovi Keltov, Ilirov, Japodov, Venetov in Histrijev. Zanimiva je tudi njihova presenetljiva gostota - kar 550 jih namreč najdemo na širšem območju Krasa, Brkinov, Čičarije, Istre ter Kvarnerja, kar je jasen dokaz o skupni zgodovini ter enovitosti tega območja v času bronaste in železne dobe. V času, ko so v Egiptu gradili piramide, so na Krasu ustvarjali suhozide, območje Slovenije pa je bilo tedaj, prav zaradi gradišč, kulturno središče tega dela Evrope, v smislu metalurgije, gradnje in naseljevanja.

 

 

Dolžina: 61,6 km

Vzpon: 980 m

Spust: 980 m

Tip poti: krožna

Zahtevnost poti: zahtevna

 

---

 

Morda niste vedeli?

 

1. V posameznih kaštelirjih je živelo tudi prek 1.000 prebivalcev, ki so bili oblikovani v izjemno dobro organizirane skupnosti. Slednje so nadzirale svoje ozemeljsko območje, trgovale tudi na daljše relacije ter tako oblikovale njim lastne običaje in rituale, ki se dotikajo zlasti obredja pokopov, rojstev, iniciacij, porok in tudi reševanju sporov.
2. Na prostorom med Krasom in Lošinjem še danes uspeva več kot 3.500 samoniklih, divjih rastlin, kar je izredna pestrost. Zogleneli makrobotanični ostanki iz sondaž v gradiščih pa pričajo o izjemni povezanosti prebivalcev gradišč z rastlinami. Predstavljele so jim namreč surovine za gradbeni material, orodje, orožje, hrano, obleko, zdravila, začimbe in stik z duhovnim obredjem. 
3. Del prostora prazgodovinskih gradišč je danes zaradi največjega požara v zgodovini Slovenije, spremenjen napol vojno krajino. Vidna je jasna meja med zelenim krasom in kamnito puščavo, kjer so se zaradi požara na novo pokazale kaverne in strelski jarki iz časa 1.svetovne vojne, ki je za vedno zaznamovala Kras. Na tem območju se tako nahaja kar 8 vojaških pokopališč, največje od njih se nahaja v vasi Gorjansko, kjer je pokopanih med 10.000 in 14.000 vojakov avstro-ogrske armade vseh narodnosti.
4. Na prostoru Krasa ne spreglejte kamnitih pastirskih hišk, ki so nekoč varovale pastirje pred burjo, pripeko in dežjem. Gre za prave mojstrovine, ki so grajene samo iz neobdelanega kamna, brez veziva malte, kljub temu pa imajo trdne zidove in strehe. Najstarejše so stare več kot 150 let. Podobne suhozidne hiške so gradili tudi drugje v Evropi, predvsem v Sredozemlju, kjer je bilo v naravi veliko kamenja. Veščina suhozidne gradnje je bila leta 2018 vpisana na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

 

Zapis je bil izdelan v sklopu projekta Interreg Italia – Slovenija, MerlinCV. Cilj projekta je povečanje turistične atraktivnosti in prepoznavnosti čezmejne regije preko kreacije inovativnih in trajnostnih turističnih produktov. V ospredju je vključevanje elementov kulturne dediščine v turistično ponudbo, pa tudi uvedba trajnostnih vsebin na vseh področjih. Tako izdelana turistična ponudba bo na voljo turističnemu gospodarstvu, lokalnim skupnostim ter vsem zainteresiranim obiskovalcem.