Datum: 04 februar 2020

V preteklosti so pri nas slavili pomlad, čas prebujanja novega življenja. Nanjo je vezanih tudi veliko običajev, katerih korenine segajo zelo daleč. V naših krajih se je in se še spoštuje pust, čas, ko začutimo, da je zima pri koncu. Veselimo se ga z maskami in rajanjem, pusta pa seveda spremlja bogato obložena miza.

V preteklosti so pri nas slavili pomlad, čas prebujanja novega življenja. Nanjo je vezanih tudi veliko običajev, katerih korenine segajo zelo daleč. V naših krajih se je in se še spoštuje pust, čas, ko začutimo, da je zima pri koncu. Veselimo se ga z maskami in rajanjem, pusta pa seveda spremlja bogato obložena miza.

SUHA JUHA

Včasih, ko ni bilo globoko zamrznjenih živil in so mesnice bolj poredko ponujale pester izbor mesa, je bilo popolnoma običajno, da so ob kolinah nasolili tudi vse kosti in slabše dele prašiča. Tako so ljudje izkoristili celega prašiča, tudi sestavine slabše kakovosti. Iz njih so pozneje kuhali juho. Ker so bile sestavine sušene, se je jedi prijelo ime 'suha juha'. Danes je ta recept bolj kot ne pozabljen. V resnici pa suho juho z današnjimi sestavinami in nekoliko sodobnejšim pristopom lahko ponudimo ob kakršnikoli priložnosti.

 

Potrebujemo:

• pol kilograma sušenih svinjskih kosti

• pol kilograma svežega mesa slabše kakovosti (svinjsko, goveje ali kokošje)

• korenje

• čebulo

• luštrek

• riž

Svinjske kosti čez noč namočimo v hladni vodi. Naslednji dan jih operemo in na kratko skuhamo v vodi. Vodo nato zavržemo. V lonec damo vse sestavine razen riža in kuhamo na majhnem ognju najmanj uro in pol. Juho poskusimo, jo po potrebi dosolimo, precedimo in odstranimo odvečno maščobo.

Običajno so kot jušni vložek skuhali riž. Juho so običajno pripravljali pozimi, tradicionalno pa v pustnem času.

 

SUH SVINJSKI JEZIK S HRENOM

Pri nas smo suh svinjski jezik tradicionalno jedli na pustni torek. Zraven smo postregli sveže nariban hren, poda pa se mu tudi krompir v solati.

 

Potrebujemo:

• pol svinjskega jezika na osebo

• eno hrenovo koreniko

• jabolčni kis

Jezik pustimo čez noč v hladni vodi, da se lepo namoči. Naslednji dan ga operemo in počasi kuhamo na nizki temperaturi. Jezik se kuha nekoliko dlje, praviloma je pripravljen, ko je ob vbodu mehak, pod povrhnjico pa se začnejo delati mehurji. Jezik takoj olupimo in ohladimo v tekočini, v kateri se je kuhal. Ohlajenega osušimo in narežemo. Zraven postrežemo sveže nariban hren, ki smo ga poškropili s kisom, da ne oksidira.

MIŠKE

Bogato, aromatično sladko in masno pecivo je bilo v preteklosti zelo dobrodošlo ob koncu dolge in prehransko skromne zime. Danes so časi drugačni, ocvrte miške pa nam gredo še vedno v slast.

 

Potrebujemo:

• 500 g moke

• 15 g kvasa

• 1 žličko soli

• 70 g razmehčanega masla

• 100 g sladkorja

• 2 jajci

• 5 dl toplega mleka

• 3 žlice ruma

• 1 žličko naribane pomarančne lupine

• olje za cvrtje

• 5 žlic sladkorja v prahu

Iz sestavin v ustrezni posodi zamesimo gladko testo. To naj bo nekoliko redkejše od tistega za kruh. Pustimo ga, da vzhaja. Z dvema žlicama oblikujemo miške in jih ocvremo v olju, ki smo ga segreli na 140 stopinj Celzija. Ni jih treba obračati, saj se obrnejo same. Lepo zapečene odcedimo na papirnati servieti, posujemo s sladkorjem v prahu in postrežemo. Najboljše so sveže pečene, tope, vendar tudi ohlajene niso slabe. Vonj pečenih mišk je v preteklosti naznanjal pustni čas. Danes namesto mišk pečemo bolj dovršene in bogate krofe, meni pa so vseeno bolj pri srcu miške.

 

Rihard Baša