Fermentin je bil pomembno živilo za ljudi in živali, zato so ga sadili na vsaki kmetiji. Jeseni se je na njivah obtrgalo koruzne štoke. V štali ali veži so koruzo slačili. Pustili so dva do tri liste, da so po dva štoka zvezali skupaj. Pri tem opravilu so sodelovali vsi družinski člani, razen najmlajših otrok. Pridružili so se jim tudi sosedje. Ob slačenju koruze so peli, si pripovedovali zgodbe in šale. Po opravljenem delu so se okrepčali z dobrotami, ki jih je pripravila gospodinja. Rešte koruze so se sušile pred štalo. Ko se je koruza posušila, so jo v hiši ružili. V enem izmed bližnjih mlinov so jo zmleli.

 Iz koruznega zdroba so kuhali koruzne žgance in močnik. Koruzni žganci so stara kmečka jed, ki je bila na mizi za zajtrk, kosilo ali večerjo. Bili so vsakodnevna jed, ker je bilo pogosto kruha premalo. Nekdaj so pri kuhanju za mero uporabljali žlico, saj večina kmečkih gospodinjstev ni imela tehtnice. Žganci, zabeljeni z ocvirki in s šalco bele kave, so se posebno prilegli koscem za zajtrk in kmetom, ko so se zjutraj odpravljali na delo v gozd. Pri žgancih je najokusnejša zapečena skorjica.

Sestavine za koruzne žgance:

• 7 dl vode
• 1 čajna žlička soli
• 15 ali 16 velikih žlic koruznega zdroba

Priprava žgancev:

V osoljeno vrelo vodo stresemo koruzni zdrob in ga mešamo s kuhalnico. Pokrito kuhamo pol ure, vmes večkrat premešamo. Zabelimo z ocvirki. K žgancem lahko postrežemo toplo ali kislo mleko. V tem primeru jih ne zabelimo.

Priprava kislega mleka:

Kisa se vedno surovo, neposneto mleko. Nekdaj se je mleko kisalo zgolj v eni posodi, latvici. Mleko se bo skisalo v dveh dneh pri 25 °C. Latvice med kisanjem ne premikamo.