V Loški dolini je fižol dobro obrodil. Sadili so naslednje sorte fižola: rdeč fižol, lišček, sivček in koks. Ko je dozorel, so ga pobrali in sušili na ostrnicah. Posušenega so na podu v skednju omlatili s cepci. Nato so ga dali na rajtar, da so ločili zrnje od luščin. Ob dolgih zimskih večerih so stare mame in otroci trebili fižol.

Za porbiks je najboljši rdeči fižol. Porbiks je fižolova enolončnica, ki se je vsak teden znašla na jedilniku. Jed, ki je ostala od kosila, so pojedli za popoldansko malico ali večerjo.

Sestavine:

• 40 dag suhega fižola v zrnju
• 2 stroka česna
• 3 ali 4 korenčki
• 1 rdeča paprika
• 1 paradižnik
• peteršilj
• lovorjev list
• majaron
• sol
• blečki

Priprava:

Fižol skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali majaron in lovorjev list. V ponvi na maščobi posteklenimo narezano čebulo in dodamo česen. Ko zadiši, prilijemo malo vode. Dodamo narezano korenje, papriko. Dušimo do mehkega. Vse pretlačimo in stresemo v kuhan fižol. Zakuhamo blečke in potresemo z narezanim peteršiljem. Naše babice so porbiks zgostile z roštanjem. Danes ga zgostimo s pretlačeno zelenjavo.