EN IT DE
Menu Search

ŽIVALSTVO

Zeleni kras je zatočišča neštetih živalskih vrst, od pradavne človeške ribice do volkov, risov in medvedov, raj za ptice in človeka, ki tu živi, ustvarja in ohranja ravnovesje med naravo in kulturo.
Človeška ribica
Prvi, ki je že pred 300 leti opisal pojav človeške ribice, je bil kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, ki je povzel splošno prepričanje, da je človeška ribica zmajev mladič, ki ob naraslih vodah celo priplava na površje. Dolga je od 25 do 30 cm in je največja jamska žival na svetu. Je popolnoma prilagojena življenju v temi - njena koža ne vsebuje zaščitnega pigmenta in je bledikasta z roza odtenkom, kar je posledica kožnih kapilar. Barva njene kože je podobna barvi človeške, zato mala kačica nosi takšno ime. Oči ima zakrnele, diha pa z zunanjimi škrgami, preprostimi pljuči in kožo. Hrani se z rakci, črvi, polži in drugimi vodnimi nevretenčarji. Živi do 100 let, brez hrane pa lahko vzdrži tudi do več let.
Ptice
Ptice v Notranjskem regijskem parku so najbolj opazen del živeža. Poleg same številnosti, so tudi glasne, pisane in pogosto ne prav majhne. Cerkniško jezero je ena izmed vročih točk Slovenije, saj lahko tu najdemo več kot 250 različnih vrst. Od teh jih več kot 100 vrst gnezdi. Med temi lahko spomladi poslušamo globalno ogroženega kosca. Cerkniško jezero je eno izmed dveh gnezdišč ogroženih vrst, kot so kozica, rjavovrati ponirek, kostanjevka, raca ličarica, rdečenogi martinec in veliki kurh. V gozdovih parka gnezdijo redki triprsti detli, gozdni jerebi, kozače in koconogi čuki.
Gozdne živali
Obsežno, strnjeno območje snežniško-javorniških gozdov in njihova naravna ohranjenost omogočata tudi ohranjanje pestrega živalskega dela gozdnega ekosistema. Že dolgo je znano, da lahko ekosistemi ohranjajo svoje naravno ravnotežje le, če so v njih, v pravih razmerjih, prisotne vse vrste, ki po naravi tja sodijo. Vse vrste živali, ki žive v snežniških gozdovih, so avtohtone. Kljub številnim posegom in motnjam v širšem prostoru, krčenju in siromašenju habitatov, v snežniško-javorniških gozdovih še žive vrste, ki so v večjem delu Slovenije in Srednje Evrope že izginile.
Poleg jelenjadi in velikih zveri (medved, volk in ris) med opaznejšimi živalskimi vrstami lahko omenimo še divjo mačko Felis silvestris, divjega petelina Tetrao urogallus, ujede, npr. planinskega orla Aquila chrysaetos, sove, npr. veliko uharico Bubo bubo in kozačo Strix uralensis. Poleg naštetih vrst živi v snežniških gozdovih še veliko število živalskih vrst, npr. žuželk, dvoživk, plazilcev, ptičev netopirjev in drugih manjših sesalcev, med katerimi je veliko zavarovanih.

VELIKE ZVERI

Prostrano gozdno območje Zelenega krasa zagotavlja dobre pogoje za življenje naših največjih vrst zveri (medved, volk, ris), ki za uspešno preživetje in razvoj populacij potrebujejo velika gozdna prostranstva, zato jih v gosteje poseljenih predelih Slovenije in Evrope ne najdemo več.
Rjavi medved
Snežniško-javorniški gozdovi predstavljajo severozahodni del področja rjavega medveda (Ursus arctos) na Dinarsko–Balkanskem območju. Zaradi svoje velikosti in načina življenja potrebuje ta vrsta več deset tisoč hektarjev veliko površino strnjenih gozdov. Po letu 1993 je lov na medveda prepovedan, izjemoma lahko dovoljenje izda minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo.
Volk
Volk (Canis lupus) je v snežniških gozdovih od nekdaj prisotna vrsta, ki se je v času njenega intenzivnega iztrebljanja uspela ohraniti s stalnim priseljevanjem. Prav zaradi velike gozdnatosti, redke poseljenosti ter neposredne povezave s sosednjimi gozdnatimi območji na Kočevskem in Hrvaškem (gre za zvezno populacijo z ustaljenimi selitvenimi potmi), predstavlja snežniško-javorniško območje ključni habitat volka v Sloveniji. Vendar je populacija volkov v tem območju, kljub delni prepovedi odstrela v letu 1976 in popolni prepovedi lova v letu 1993, še vedno veliko manjša, kot dopuščajo prehranitvene zmogljivosti gozdov. V Rdečem seznamu ogroženih sesalcev v Sloveniji je zato uvrščen med prizadete vrste.
Ris
Ris (Lynx lynx) je v gozdovih visokega krasa avtohtona vrsta divjadi, ki je bila popolnoma iztrebljena. V začetku sedemdesetih let je bil ris ponovno naseljen, ker pa je izrazito teritorialna vrsta, se hitro širi, tako da se njegovo število v ugodnih življenjskih pogojih v snežniških gozdovih povečuje.