EN IT DE
Menu Search

KRAŠKA PODOLJA

Ob severovzhodnem obrobju Snežnika in Javornikov je vzdolž Idrijske tektonske prelomnice nanizana cela vrsta kraških polj z vodami, ki sestavljajo mrežo zgornjega, kraškega dela porečja Ljubljanice. V značilni dinarski smeri od jugovzhoda proti severozahodu si slede Babno polje s potokom Trbuhovico, Loška dolina z Obrhom, Cerkniško polje s Strženom in znanim presihajočim Cerkniškim jezerom, Rakovška uvala, v bližini katere je udorna kraška dolina Rakov Škocjan s potokom Rak ter Planinsko polje z Unico. Vsako izmed kraških polj leži nižje od predhodnega, zato so vsi našteti potoki podzemno povezani in tvorijo vzhodni krak porečja kraške Ljubljanice, ki jo je prof. Šušteršič poimenoval »reka sedmerih imen«.

Babno polje
Babno polje leži v Loški dolini. Istoimensko naselje leži na osojni legi z izredno hladnim podnebjem, zaradi zaprtosti kotline so zime tu zelo mrzle, zato temu območju pravijo tudi slovenska Sibirija. Na Babnem Polju je zaradi toplotnega obrata zabeležena najnižja temperatura v Sloveniji, –-35°C leta 2005. Te kraje tudi poleti ne obišče neka velika vročina, saj so recimo julija, ki šteje za najtoplejši poletni mesec, na Babnem Polju izmerili temperaturo -2,4 °C.
Rakov Škocjan
Rakov Škocjan je 3 km dolga kraška dolina, ki je nastala po udrtju jamskega stropa. Potok Rak izvira v Zelških jamah, se vzdolž doline obogati z vodami izpod Javornikov in ponika v Tkalci jami. Za Rakov Škocjan so značilne visoke previsne stene, več udornic in dva naravna mostova – ostanka nekdanjega jamskega stropa. Po dolini je speljana naravoslovna učna pot.
Planinsko polje
Planinsko polje je zadnje v vrsti kraških polj v porečju Ljubljanice. Zaradi lastnosti, ki so značilne za kraška polja, velja za tipičen primer te površinske oblike v Sloveniji. Pritok voda na polje je v celoti iz podzemlja, prav tako odtok. Okrog in okrog ga obdaja dvignjen svet, po dokaj uravnanem dolomitnem dnu, prekritem z naplavinami, pa meandrira Unica. Dno Planinskega polja je pokrito s travniki. Zaradi pogostih poplav so njive in naselja umaknjena na dvignjen, obrobni del polja. Na močvirnih travnikih Planinskega polja je edino nahajališče travniške morske čebulice Scilla litardierei v Sloveniji, ki tu dosega skrajno severozahodno mejo svojega areala.
Loška dolina
Loška dolina je iz vseh strani zaprta kraška globel s precej ravnim, deloma poplavnim dnom, ki ga obdajajo višje kraške planote od Blok in Racne gore na severu in vzhodu do mogočnega Snežnika na jugu in zahodu. Snežnik je ne le najvišji, ampak tudi najmarkantnejši vrh v gorskem obodu Loškega polja.
Cerkniško polje
Cerkniško polje je največje kraško polje na Notranjskem (70 km2). Njegovo vzhodno obrobje je iz slabo prepustnega zgornjetriasnega in jurskega dolomita, zato so vzhodni dotoki na polje površinski: Šteberščica, Lipsenjščica, Žerovniščica in na severovzhodu Cerkniščica. Zahodni del sestavljajo prepustni kredni apnenci, pobočja Javornikov pa se strmo spuščajo do polja. Ob njihovem vznožju je veliko število kraških izvirov, ki prinašajo vode iz javorniškega podzemlja pa tudi iz Loške doline. Skupaj s površinskimi pritoki dajo dovolj vode, da je večji del leta napolnjeno svetovno znano presihajoče Cerkniško jezero.
Dolina Pivke
Pokrajinsko ime Pivka je staro, zabeleženo je bilo že leta 1300. Po nekaterih razlagah beseda Pivka pomeni požiralnik, ki pije vodo. Po Meliku, znanem slovenskem geografu, pa ni nujno, da gre za požiralnik, saj v tej dolini vodo iz poplavljenih polj in jezer pijejo votlikava tla. Ta naravna posebnost je torej dala ime celotni pokrajini. Pivka skozi Pivško dolino teče počasi in v številnih zavojih, ob deževju pa je zanjo značilno poplavljanje. Reka Pivka nato na koncu Postojnskega kraškega polja ponikne pod hrib Sovič in nadaljuje svoj podzemni tok proti podzemnemu sotočju z Rakom v Planinski jami. Na plano nato Pivka priteče kot reka Unica. Med podzemnim tokom je Pivka ustvarila najdaljšo podzemno jamo v Sloveniji, Postojnsko jamo.