EN IT DE
Menu Search
Postojnska jama, 1. 6. 2016

Rodil se je prvi »zmajček«

V Postojnski jami se je iz jajčeca izlegla prva človeška ribica

 

Vsako novo življenje je čudež. Še toliko bolj poseben, če gre za »zmajčka«. Zgodilo se je v Postojnski jami 30. maja 2016 ob 10:48 uri. Dobili smo prvo ličinko. Natanko štiri mesece od dneva, ko je človeška ribica v akvariju izlegla svoje prvo jajčece.

 

Čeprav so nam tako znanost, kot predhodne izkušnje raziskovalcev dali skoraj ničelno verjetnost, da bi se v jamskem akvariju pred našimi očmi kdajkoli do konca odvila drama razvoja jajčec do izleganja čoveške ribice, smo v to verjeli. Za zarod smo skrbeli iz ure v uro, opazovali jajčeca, povezovali znanstvena dognanja in lastna opazovanja. Marsikdaj smo bili zmedeni, a vendar smo morali sprejemati odločitve, ki jih ni še nihče. Vse je bilo novo. Človeška ribica je enostavno prevelika neznanka, tudi zato, ker živi svoje skrivnostno življenje, v jamskih globinah in temi, popolnoma skrito pred človekom. V naravi se po statističnem sklepanju iz 500 izleženih jajčec uspešno razvijeta le dva mladička. A upanje in želja, da naredimo vse, kar je mogoče,  sta bila močnejša od neizkušenosti in neznank.

 

In zgodbe še ni konec, kajti jajčec iz katerih se lahko razvijajo mali jamski zmajčki, je še dvaindvajset. Vseh izleženih jajčec je bilo štiriinšestdeset. Še naprej pozorno spremljamo, iz katerega jajčeca se bo izlegla naslednja ličinka. Kateri bo naslednji zmajček? Ali se bo tudi on dobesedno »izstrelil« iz ovojnice in zaplaval po akvariju ter se nato umiril na dnu, kot je izgledalo izleganje prvega? Tudi to je bilo popolno presenečenje, saj redka literatura, ki o Proteusu sploh obstaja, piše o izleganju kot o večkratnih poskusih zarodka, da bi prebil ovojnico. No, naš prvi zmajček se je v življenje dobesedno »izstrelil«, v enem samem poskusu. Tudi zaradi tega so posnetki z infrardečo kamero neprecenljiva dediščina, tako za biologe, kot  javnost, kajti izleganje Proteusa še ni bilo posneto.

 

A za nas se začenja najtežje obdobje. Ličinko bo potrebno kmalu začeti hraniti, saj ne živi v naravnem okolju, kjer bi to počela sama. Obenem ji bomo morali redno, dnevno, menjati vodo, da ne bi prišlo do okužbe. In če bo ličink več, bo vsaka morala biti v svojem akvariju. Pripraviti bomo morali prave male »jasli«. In če bo šlo vse po sreči, bodo zmajčki zrasli. Čeprav ne bodo bruhali ognja, bo takrat pravi čas za ognjemet J.